[vc_row][vc_column width=”1/1″][vc_column_text]
Nekateri so za, drugi proti. Nekateri pravijo, da je kliker popolnoma nepotreben pripomoček, spet drugi pa, da ko ga enkrat preizkusiš, ne moreš več brez njega. Pa ti? Uporabljaš kliker?
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”2/3″][vc_column_text]
Kliker je majhna plastična škatlica s kovinskim jezičkom. Ko kliknemo oziroma pritisnemo na ta gumbek na škatlici, le-ta ustvari zvok, ki se sliši kot beseda “klik”. Kliker deluje na principu pogojnega refleksa. Zvok klikerja moramo povezati z nečim, kar ima pes zelo rad (po navadi so priboljški). Kadar pes uspešno izvede ukaz, ki ga od njega zahtevamo, preprosto kliknemo in ga nagradimo s priboljškom. Pes bo tako točno vedel, da je ukaz izvedel pravilno, hkrati pa ga povezal z nečim dobrim – na primer slastnim priboljškom.
Sama sva se pozanimala o šolanju s klikerjem že preden sva se odločila za najinega kosmatinca Jimija. Nad teoretičnim delom sva bila kar precej navdušena in se tako odločila, da način učenja s klikerjem definitivno preizkusiva tudi sama. S klikerjem sva začela vaditi že prvi teden. Ker sva bila z učinkom precej zadovoljna, sva tako nadaljevala in ga še danes uporabljava (predvsem za kakšne nove trikce). Nekaj vaj bova opisala tudi v najinih prispevkih, za začetek pa naj razloživa še nekaj osnovnih dejstev, ki se tičejo šolanja s klikerjem.
[/vc_column_text][/vc_column][vc_column width=”1/3″][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1/1″][/vc_column_inner][/vc_row_inner][vc_single_image image=”3695″ alignment=”center” border_color=”grey” img_link_target=”_self” img_size=”full”][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/1″][vc_column_text]
Vadba s klikerjem psu omogoča, da klik poveže s pozitivno izkušnjo. Vsakemu kliku mora obvezno slediti tudi priboljšek. Namesto klikerja bi seveda lahko uporabljali tudi besedo, kot na primer “Ja” ali “Priden”, vendar pa je zvok klikerja veliko bolj enostaven. Prav tako je v tistem trenutku, ko pes izvede ukaz pravilno, veliko lažje le klikniti, kot pa izgovoriti besedo.
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/3″][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1/1″][/vc_column_inner][/vc_row_inner][vc_single_image image=”3704″ alignment=”center” border_color=”grey” img_link_target=”_self” img_size=”full”][/vc_column][vc_column width=”2/3″][vc_column_text]
Prva vaja, ki jo je pri učenju s klikerjem potrebno izvesti, je seveda takšna, da psu kliker predstavimo in da spozna, za kaj sploh pri klikerju gre. Takoj ko kliknemu, damo psu tudi priboljšek. Že kaj hitro bo pes povezal, da dobi klik pomeni priboljšek. Midva sva to vajo izvajala pri Jimiju približno dva dni, klikanju pa sva namenila en obrok njegove hrane. Klik in nato briketek, klik in nato briketek, klik in nato briketek… Paziti tudi moramo, da kliknemo v različnih trenutkih (na primer ko se pes premika), saj tako klika ne bo povezal z določenim položajem. Le-to bo na vrsti kasneje.
Med prvimi vajami je prav tako priporočljivo, da se psa dotikamo po različnih delih telesa. Tako na primer pobožamo psa po glavi, kliknemo in ga nagradimo. Psa se lahko dotaknemo tudi pri tačkah, kliknemo in nagradimo. Ali pa “pogledamo” njegove uhice, kliknemo in nagradimo. S tem bomo namreč psa navadili na dotikanje, tako da kasneje ne bo težav, ko mu bomo morali na primer očistiti tačke ali ušesa.
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/1″][vc_column_text]
Jimi se je kar hitro privadil na zvok klikerja, hkrati pa tudi hitro “pokapiral” da klik prinese priboljšek. In tako sva lahko pričela z drugo vajo, ki je bistvena za vse nadaljne, imenuje pa se pozornost.
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]
