[vc_row][vc_column width=”1/1″][vc_column_text]
Za ukaz “sedi” bi lahko rekli, da je najpogostejša vaja, ki jo izvajamo lastniki psov. Velika večina lastnikov uči ukaz “sedi” tako, da to vedenje izvabi (ponavadi s priboljškom), še boljše pa je, če vajo “sedi” učimo na prosto oblikovanje.
Kako se torej lotimo vaje s prostim oblikovanjem? Tako kot pri vsaki vaji, tudi tukaj pričnemo vaditi v mirnem okolju brez motenj. Pes naj bo v naši bližini, lahko je na povodcu, ni pa nujno. Stojimo in smo popolnoma tiho ter počakamo, da se pes usede. Nekateri psi bodo to storili prej, drugi nekoliko kasneje. Takoj ko se njegova zadnjica dotakne tal, kliknemo in ga nagradimo s priboljškom. Vajo nekajkrat ponovimo, še bolje bo, če jo ponovimo v različnih situacijah in položajih. Zmeraj, ko se pes usede, pa seveda kliknemo in ga nagradimo.
Kako pa se lotimo vaje, če želimo to vedenje sami izvabiti? Vsekakor je ta način hitrejši, saj je vključena vaba (priboljški) in vsi vemo, da ponavadi psi naredijo vse, kar jim je treba, da si ta priboljšek pridobijo. 😉 Po drugi strani, pa je potrebno paziti, da priboljšek čimprej umaknemo, saj želimo, da je ukaz “sedi” trden in izveden zmeraj, ko to želimo, ne pa samo takrat, ko imamo v roki priboljšek.
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/6″][/vc_column][vc_column width=”2/3″][vc_single_image image=”3758″ alignment=”center” border_color=”grey” img_link_target=”_self” img_size=”full”][/vc_column][vc_column width=”1/6″][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/1″][vc_column_text]
V tem primeru začnemo tako, da psu pokažemo priboljšek nad njegovo glavo. Pes bo najverjetneje pogledal navzgor in se z zadnjico avtomatsko dotaknil tal. V koliko nam pes skače za priboljškom, to vedenje ignoriramo in počakamo, da se vsede (slej kot prej se tudi bo).
Takoj ko pes položi svojo zadnjo na tla, kliknemo in ga seveda nagradimo. Vajo nekajkrat ponovimo, nato pa pričnemo vaditi s prazno roko (brez priboljška). Roko, s katero ga vodimo v želeni položaj, lahko kasneje spremenimo v vidni znak (na primer dvignemo kazalec). Če se pes tudi takole odziva, seveda kliknemo in ga nagradimo.
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/4″][/vc_column][vc_column width=”1/4″][vc_single_image image=”3759″ border_color=”grey” img_link_target=”_self” img_size=”full” alignment=”center”][/vc_column][vc_column width=”1/4″][vc_single_image image=”3757″ border_color=”grey” img_link_target=”_self” img_size=”full” alignment=”center”][/vc_column][vc_column width=”1/4″][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/1″][vc_column_text]
Na začetku besednega ukaza ne ponavljamo, saj ga pes še ne pozna. Kasneje, ko pes začne ponujati to vedenje sam od sebe, pa uvedemo povelje tako, da ga izrečemo točno takrat, ko se pes pomika v položaj sedi. Kasneje povelje izrečemo preden se pes usede, nato pa spet klik in priboljšek.
Če se zgodi, da se pes noče usesti, ga ne kaznujemo in ogovarjamo z besedami ne, fuj, a-a ali karkoli drugega. Preprosto počakamo nekaj sekund ter ponovimo povelje.
Ko pes to vajo že zna, lahko zvišamo kriterij in od psa zahtevamo, da sedi dlje časa. V takšnem primeru preprosto počakamo nekaj sekund (od trenutka naprej ko se vsede), šele nato pa kliknemo in ga nagradimo. Čas seveda postopoma podaljšujemo.
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]
