[vc_row][vc_column width=”1/1″][vc_column_text]
Ta vaja naj sledi vaji “sedi”. Veliko lažje psa namreč naučiti “prostor”, v kolikor ukaz “sedi” že pozna in zna. Tudi to vajo velika večina lastnikov uči tako, da vedenje izvabi s priboljškom, še boljše pa je, če vajo “prostor” učimo na prosto oblikovanje.
Kako se torej lotimo vaje s prostim oblikovanjem? Tako kot pri vaji “sedi”, tudi tukaj pričnemo vaditi v mirnem okolju brez motenj. Pes naj bo v naši bližini, lahko je na povodcu, ni pa nujno. Stojimo in smo popolnoma tiho ter počakamo, da se pes uleže. Nekateri psi bodo to storili prej, drugi nekoliko kasneje. Na začetku bo najbolje, če to počnemo morda v dnevni sobi ob kavču. Psa ignoriramo in tako se bo najverjetneje sam od sebe ulegel na tla. Takoj, ko to stori, kliknemo in ga nagradimo s priboljškom. Vajo nekajkrat ponovimo, zmeraj, ko se pes uleže, pa seveda kliknemo in ga nagradimo.
Kako pa se lotimo vaje, če želimo to vedenje sami izvabiti? Vsekakor je ta način hitrejši, saj je vključena vaba (priboljški) in vsi vemo, da ponavadi psi naredijo vse, kar jim je treba, da si ta priboljšek pridobijo. Po drugi strani, pa je potrebno paziti, da priboljšek čimprej umaknemo, saj želimo, da je ukaz “prostor” trden in izveden zmeraj, ko to želimo, ne pa samo takrat, ko imamo v roki priboljšek.
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/6″][/vc_column][vc_column width=”2/3″][vc_single_image image=”3780″ alignment=”center” border_color=”grey” img_link_target=”_self” img_size=”full”][/vc_column][vc_column width=”1/6″][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/1″][vc_column_text]
V tem primeru začnemo tako, da psu pokažemo priboljšek in ga z njim vodimo proti tlom. Pes bo najverjetneje sledil priboljšku in tako ponudil želeno vedenje. Takoj ko se pes uleže, kliknemo in ga seveda nagradimo. Vajo nekajkrat ponovimo, nato pa pričnemo vaditi s prazno roko (brez priboljška). Roko, s katero ga vodimo v želeni položaj, lahko kasneje spremenimo v vidni znak (na primer kazalec, usmerjen proti tlom). Če se pes tudi takole odziva, seveda kliknemo in ga nagradimo.
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/2″][vc_single_image image=”3779″ border_color=”grey” img_link_target=”_self” img_size=”full” alignment=”center”][/vc_column][vc_column width=”1/2″][vc_single_image image=”3778″ border_color=”grey” img_link_target=”_self” img_size=”full” alignment=”center”][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column width=”1/1″][vc_column_text]
Na začetku besednega ukaza ne ponavljamo, saj ga pes še ne pozna. Kasneje, ko pes začne ponujati to vedenje sam od sebe, pa uvedemo povelje tako, da ga izrečemo točno takrat, ko se pes pomika v položaj prostor. Kasneje povelje izrečemo preden se pes uleže, nato pa spet klik in priboljšek.
Če se zgodi, da se pes noče uležti, ga ne kaznujemo in ogovarjamo z besedami ne, fuj, a-a ali karkoli drugega. Preprosto počakamo nekaj sekund ter ponovimo povelje.
Ko pes to vajo že zna, lahko zvišamo kriterij in od psa zahtevamo, da leži dlje časa. V takšnem primeru preprosto počakamo nekaj sekund (od trenutka naprej ko se uleže), šele nato pa kliknemo in ga nagradimo. Čas seveda postopoma podaljšujemo.
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]
