[vc_row][vc_column width=”1/1″][vc_column_text]
Velikokrat želimo psa odvrniti od določenega početja, pa preprosto ne vemo kako. V kolikor psa že na začetku naučimo preusmerjanja pozornosti, bo odvračanje od nezaželenega početja veliko lažje, pa naj bo to kopanje luknje na našem vrtu, grizenje naših čevljev, groba igra dveh psov ali karkoli drugega.
Na primer, če psa zalotimo med kopanjem luknje, bo veliko enostavneje, če ga bomo lahko od tega odvrnili z nekim določenim znamenjem. To znamenje je lahko cmokanje z ustnicami, tlesk s prsti ali karkoli drugega. Bistveno je, da ko pes zasliši znamenje, preusmeri svojo pozornost na nas in pride po priboljšek, namesto da bi še naprej ukvarjal s kopanjem luknje.
Kako to dosežemo?
Tako kot pri prvi vaji, tudi tukaj pričnemo vaditi v mirnem okolju brez motenj. Pes naj bo v naši bližini, lahko je na povodcu, ni pa nujno. Pustimo, da se pes ukvarja s svojimi stvarmi. Nato uporabimo preusmeritveni signal, na primer cmokanje z ustnicami. V trenutku ko zacmokamo, psa tudi nagradimo s priboljškom. Tako bo pes povezal naše cmokanjem s prijetnostjo, s priboljški, ki prihajajo seveda od nas.
Ko to vajo nekaj krat ponovimo, kriterij dvignemo na višjo stopnjo. In sicer tako, da zacmokamo, nato pa počakamo da nas pes pogleda. Ko nas pogleda v oči, kliknemo in ga nagradimo s priboljškom. Na tej stopnji dejansko ponavljamo prvo vajo, le da dodajamo preusmeritveni signal. Ponovno pustimo psu, da počne kar hoče. Sčasoma mu znova damo preusmeritveni signal, počakamo da nas pogleda, kliknemo in ga nagradimo.
To vajo prav tako ponavljamo po par minut večkrat na dan. Priboljšek lahko nadomestimo tudi z igro. Ko pes osvoji vajo v prostoru brez motenj, jo lahko pričnemo izvajati tudi zunaj, kjer je ponavadi prisotnih več motenj. Motnje dodajamo postopoma, prav tako pa naj velja pravilo, da večja kot je motnja, večja je nagrada za psa.
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]
